Organiziranost društva

PO POTI SLAVNEGA RAKIŠKEGA JAMBORA – OD RAKITNE DO TRSTA

Novembra 1893 je bila tovorna jadrnica Bukova dolina močno poškodovana v neurju pri Balearskem otočju. Jadrnica je bila last g. Henrika Jazbeca iz Trsta. Takrat je bil to najbolj znan slovenski ladjar, eden najbogatejših in najvplivnejših. Vihar je potrgal jadra in zlomil osrednji in zadnji jambor, utonila pa sta tudi dva mornarja. Ladjo so za silo usposobili, da so jo lahko pripeljali v matično luko Trst, kjer so jo nato popravili.
Seveda je Jazbec pred tem začel takoj poizvedovati za primerno drevo za glavni jambor.

Na Okrajnem gozdarskem uradu v Ljubljani so mu povedali, da bi takšno drevo dobil v Rakitni pri kmetu Opeki. Jazbec se je sam potrudil na pot iz Trsta v Rakitno, kjer je izbral primerno hojo in sklenil kupčijo. Po običajnem »glihanju« so se dogovorili za ceno. Od stroškov prevoza je šel najzahtevnejši odsek od Rakitne do Cerknice v breme kmeta Opeke, nadaljnji stroški ter vse dodatne priprege pa v breme ladjarja.

Orjaško jelko so 16. decembra 1893 posekali rakiški gozdarji. Izdelan jambor je bil neznansko dolg, kar 64 metrov. Naložili so ga na 4 preme, verjetno so za težavno pot čez Vrnilce do Vrh Prezda in naprej čez zaselke do Cerknice vpregli vse vole iz Rakitne. Pri tem je pomagalo več kot 30 tamkajšnjih krepkih mož in fantov. Kjer je bilo možno, so šli kar naravnost.

Jambor so do Cerknice pripeljali v treh dneh, po ravnem so vlačili s šestimi pari konj, v klance pa so »forajtali« z voli. Pot je vodila čez Rakek, Planino in po izredno prometni Jamborni cesti skozi Studeno, Landol, Razdrto, Senožeče do Sežane in Trsta.

Do Ladjedelnice Sv. Marka v Miljskem zalivu so prispeli 24. januarja 1894. Jambor velikan – pravili so mu »lesena pošast« – je vso pot vzbujal veliko občudovanje prebivalstva, tudi pri Tržačanih.

Zgodba o tem izrednem podvigu nas je v Rakitni zelo pritegnila. V letu 2016 smo ustanovili Odbor za jamborno cesto. Za cilj smo si postavili, da bomo ob 125. obletnici tega dogodka v letu 2019 pripravili posebno praznovanje. Ob jezeru bomo postavili posnetek jambora v dolžini 64 m – seveda sestavljen iz več dreves. Tam bo tudi spominsko obeležje s kratkim zapisom zgodbe o jamboru velikanu.

To bo še ena zanimivost našega kraja pa tudi opomnik, da se s ponosom spominjamo zgodovine domačega kraja. V ta namen nameravamo izdati tudi zbornik o zgodovini Rakitne, njenih zanimivosti, seveda s poudarkom na zgodbi o našem jamboru.

Označili bomo pot jambora na območju Rakitne, pozneje pa povezali tudi kraje in občine ob celotni jamborni cesti – vse do slovenske vasi Križ v Tržaškem zalivu. Tako bo nastal zanimiv meddržavni projekt, v katerega bomo vključili zgodovinske, etnografske, kulturne in naravne znamenitosti krajev ob Jamborni cesti. To bo gotovo zanimiv del turistične ponudbe na tem območju, hkrati pa pomemben element utrjevanja lokalne identitete ter priložnost za tesnejše povezovanje Slovencev na Tržaškem in v Sloveniji.