Zgodovina razvoja turizma v Rakitni

Rakitna je bila kot zanimiv turistični kraj znana že pred drugo svetovno vojno. Verjetno je k temu pripomoglo predvsem dejstvo, da je bilo tu kmalu po prvi svetovni vojni zaradi ugodnih klimatskih razmer zgrajeno klimatsko zdravilišče za rehabilitacijo vojakov s kostno tuberkulozo. Gospoda iz doline pa so menda zelo radi prihajali tudi na oddih v Rakitno in na dobro domačo hrano v daleč poznano gostilno »Pri Logarju«. Ob takrat slabi cesti in brez prometne povezave je bil to podvig, ki ga je po mojem opravičevala predvsem kakovost doživetja ob obisku naše kraja.
Med drugo svetovno vojno in po njej je Rakitna obubožala tako v pogledu gmotnih kot tudi človeških virov. Bila je revna kmečka vas in številni domači so se odselili »s trebuhom za kruhom«. O turizmu ni nihče razmišljal. Proti koncu 50.-tih let pa se je zanimanje za Rakitno spet okrepilo. V tem času je gospa Slatnar iz Ljubljane postavila prvo počitniško hišico in sicer v sadovnjaku pri Pajštebarju. Imenovala ga je »bivak 1«. Zdi se, da je ona že takrat slutila, v kakšno smer se bo turizem v Rakitni razvijal. Potem je bila leta 1962 izvedena poskusna zajezitev jezera v Rakitni. Izpeljali smo jo člani takrat ustanovljenega Turistično olepševalno društvo Rakitna, da bi to bil nekak začetek razvoja turizma pri nas. Ustanovitev je pomagala izpeljati Ljubljanska turistična zveza. Poskusna zajezitev jezera je uspela. Prav takrat je Občina Ljubljana-Vič-Rudnik ustanovila Zavod za razvoj turizma. In začelo se je - spet uspešno - prepričevanje občinskih mož, da bi se tu izplačalo zgraditi umetno jezero. Na pomlad leta 1964 se je gradnja jezera res začela in jeseni istega leta je bila tudi dokončana. Ta investicija je spodbudila intenzivno gradnjo počitniških hiš in rekreativno obiskovanje turistov zlasti ob koncu tedna in v času počitnic. Ob jezeru je bila zgrajena tudi manjša brunarica za gostinsko ponudbo. Kmalu nato je občinski zavod za Razvoj turizma investiral tudi izgradnjo smučarske vlečnice, ki je nekaj let uspešno obratovala. V času gospodarske reforme okoli leta 1968 je bil ukinjen občinski Zavod za razvoj turizma in s tem so se zaprle možnosti za strokovno pomoč in za investiranje v turistične zmogljivosti v Rakitni iz javnih virov. Vlečnico je prevzelo ljubljansko transportno podjetje Viator, a se je zaradi slabega vzdrževanja kmalu pokvarila in so jo odstranili. Z jezerom je gospodarilo TOD Rakitna, ki pa za vzdrževanje in vlaganja ni imelo denarja. Tako je jezero z okolico postajalo vse bolj zanemarjeno, a je kljub temu ostalo privlačna turistična točka do danes. Ko je mnogo prezgodaj umrl predsednik TODR gospod Rado Podgoršek, ki je imel v Rakitni počitniško hišico, je društvo zamrlo. Brunarico je prevzelo v upravljanje trgovsko podjetje Škocjan iz Rakeka, ki pa ni uspelo, ali ni imelo interesa investirati v razširitev in izboljšanje gostinske ponudbe. Od leta 1979 do 1985 je brunarico upravljalo Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna. Potem pa se je zvrstila vrsta zasebnih najemnikov, ki tudi niso mogli ali želeli investirati v razširjeno gostinsko ponudbo. Edino domačinka Meta Susman, ki je tudi nekaj časa imela v najemu brunarico, je uspela pridobiti nekaj občinskih sredstev za najbolj nujno sanacijo jezera. Možnosti za povečanje in izboljšanje gostinske ponudbe so se povečale šele z izgradnjo sedanjega hotela pri jezeru. Žal pa ta poleg gostinske ne razvija nobene druge turistične ponudbe. Tudi jezero kot turistični objekt nima danes nobenega odgovornega upravljavca. Pred leti je Ribiška družina Barje sicer pridobila pravico do gospodarjenja z ribami v jezeru in razvija športni ribolov, vendar ta dejavnost ni vključena v širšo turistično ponudbo, ampak je namenjena v glavnem članom ribiške družine. Z ureditvijo gozdne in arheološke učne poti v lanskem letu se je turistična ponudba Rakitne nekoliko obogatila, vendar ta ne prinaša neposrednih finančnih koristi. S postavitvijo parkirnega avtomata na parkirišču pri jezeru pa se končno le nabira neka denarja, ki se porablja za vzdrževanje okolice jezera. Obe investiciji je izpeljala Krajevna skupnost Rakitna in z njima tudi upravlja. Naj omenim še dve obliki turistične ponudbe, ki jo že nekaj let izvajata dve kmetiji. Prva je nudenje prenočišč in piknik prostora ob možnosti lastnega kuhanja pri Zahribcu. Povpraševanje po tej ponudbi je zaenkrat skromno. Nekoliko bolj uspešna pa je Izletniška kmetija pri Zidanici, ki ima gostinsko ponudbo.


Takšno je trenutno stanje turistične ponudbe v Rakitni. Glede na pestre in kvalitetne naravne danosti to ni prav veliko. Nekaj pa je. A manjka nam nekdo, ki bi usmerjal razvoj turizma in povezoval vse, ki jim je razvoj turizma v Rakitni v gospodarskem in splošnem interesu. Mislimo, da bo to vlogo lahko opravljalo TD Rakitna.


Turistična društva so skorajda edini pospeševalci turizma na podeželju in ključni povezovalci ljudi, ki jih zanima to področje. Rakitna ima s svojim jezerom in lepo neokrnjeno naravo gotovo velike možnosti za nadaljnji turistični razvoj, ki poleg gospodarskih učinkov prispeva tudi h krepitvi samozavesti in spremembi mišljenja tukaj živečih ljudi. Perspektiva turizma v Rakitni je v višji stopnji zadovoljevanja sodobnih potreb turistov, ki se vse bolj vračajo k naravi, iščejo možnosti rekreacije in doživetij, želijo zdravo ekološko neoporečno ponudbo hrane in pijače ipd. Naš kraj je kot ustvarjen za preživljanje prostega časa, dopustovanja v »zrelih letih«, za okrevanje po zdravstvenih težavah, za izobraževanje, za razne prireditve manjšega in večjega pomena itd... Vse tovrstne aktivnosti pa mora nekdo organizirati, povezati, uskladiti. In prav v tem je velika priložnost za TDR.


V preteklosti je vsak turistični ponudnik v Rakitni skrbel prvenstveno za svojo uspešnost in učinkovitost, ob tem gledanju pa pogosto ni videl, da bi v skupni akciji lahko vsi iztržili še več. S pomočjo TD bi v bodoče morali doseči premagovanje stalnega strahu ponudnikov pred konkurenco v neposredni bližini in doseči spoznanje, da je individualno poslovno obnašanje možno nadgraditi s sodelovanjem in s tem doseči še boljše uspehe. Izkušnje kažejo, da je za učinkovito delovanje na turističnem področju nujno potrebna povezava vseh turističnih ponudnikov, saj se trend potreb turistov vse bolj nagiba k pestrosti raznovrstne ponudbe in k nepozabnim doživetjem. V osnovi mora seveda tudi v delovanju turističnih društev veljati podjetniška logika. Zato bo moralo tudi TD Rakitna svoje aktivnosti obravnavati kot poslovno priložnost.


Turistično društvo je tudi priložnost za vključevanje in delovanje mladih na področju turizma. Zato je treba med društvom in osnovno šolo vzpostavili dobre odnose in razvijati aktivnosti, ki bodo navdušil mlade za spoznavanje in delovanje na turističnem področju.
Turizem, in sicer sonaravni turizem, je torej realna priložnost za razvoj Rakitne in oprijemljiva možnost za povečanje dohodka in s tem izboljšanje socialne varnosti za Rakičane. Zato je oživitev TD Rakitna nujna in upravičena. Zavest o gospodarskem pomenu turizma se v Sloveniji močno krepi in mnogo kraji tudi z manjšim turističnim potencialom intenzivno delajo v tej smeri. Rakičani pri tem zamujamo in zato pri razvoju turizma zaostajamo.

Dr. Matija Kovačič