Brinarjeva jelka
Brinarjeva oz. Klanška jelka (domačini so ji pravijli ‘ta lepa smreka’) je vzbujala pozornost z izredno gosto raščeno krošnjo in predvsem s cipresasto obliko, zaradi katere smo jo v gozdu sploh lahko našli. Krošnje s stebrasto rastjo so pri drevesih zelo redke. Brinarjeva jelka je bila edina znana takšna jelka pri nas, zato smo jo uvrščali med spomenike naravne dediščine.
Skulpture iz Brinarjeve jelke
V spomin na edinstven naravni spomenik Brinarjevo ali Klanško jelko je domačinka akademska kiparka Urša Toman izdelala 3 mogočne kipe: Med zemljo in nebom, Srečevanja 1 in Srečevanja 2, ki kot obeliski stojijo pred rakiško šolo, ob rakiškem jezeru in pred Polharskim domom v Mesnicah.
Brinarjeva ali Klanška jelka je bila mutant jelke, edinstvena v svetu. Njena krošnja je bila zelo vitka, podobna cipresi, odlikovala pa se je po svojem debelinskem prirastku. Razglašena je bila za naravni spomenik. Pri njeni starosti 144 let jo je posekal neznani vandal.