6 Gozdarstvo nekoč in danes Od sekire, živinske vprege in splavov do strojne sečnje

Od sekire, živinske vprege in splavov do strojne sečnje

Človek je z gozdovi povezan že od nekdaj. Razlika v učinkovitosti gozdarskih del v preteklosti in danes pa je ogromna zaradi uporabe različnih delovnih sredstev, orodij in načinov spravila lesa.

Spravilo in vleka lesa sta bila vselej povezana z načinom sečnje. V preteklosti so drevesa največkrat podirali s sekiro. Leta 1759, v času cesarice Marije Terezije, so državne oblasti priporočile, naj se pri podiranju drevja uporablja žaga. Glede na debelino drevja so uporabljali eno- ali dvoročne žage, ki so jih postopno izboljševali, da so se med seboj razlikovale predvsem po obliki in funkciji zob. Robidnici, ki je imela vse zobe enake, trikotne, je sledila amerikanka, ki so jo prinesli delavci ob vrnitvi iz Amerike, tej pa kordunka, ki je imela več vrst zob za rezanje in izmetavanje žaganja.

Način spravljanja lesa s poseke do žage ali skladišča je bil odvisen od sortimenta, časa spravila, zlasti pa od lege in oblike tal. Iz gozdov, ki so težili k tekočim vodam, so les večinoma splavljali po potokih in rekah do žag, skladišč, cest ali železnice. Iz rakiških gozdov so veliko lesa, zlasti drv, plavili po reki Iški in Zali. Les v obliki hlodov in klafter so zvlekli do struge in ga zložili v velike skladovnice za podpornimi koli. Ob visoki vodi po jesenskih deževjih ali spomladanski odjugi so kole spodnesli, da je les zgrmel v deročo reko in plul do Iške vasi, kjer so ga prestregli leseni piloti, na gosto zabiti v dno struge. Po njih se ta kraj še danes imenuje Grabljice. Med potjo je marsikateri kos obtičal. Da so ga z dolgim drogom in kavlji spravili naprej, je bilo treba tudi do ramen v vodo. Ker ljudje niso znali plavati, voda pa je bila deroča in pogosto ledeno mrzla, je bilo plavljenje lesa življenjsko nevarno delo. Pri Grabljicah so les bodisi naložili na vozove, bodisi zvezali v splave in jih po Ljubljanici spustili do Ljubljane, včasih pa celo po Savi do Zemuna pri Beogradu, kjer je bila avstrijska meja. Rakiška drva naj bi bila med Ljubljančani visoko cenjena, saj so med plavljenjem potemnela in so zato nekoliko spominjala na oglje.

V teh krajih so les spravljali in prevažali tudi s pomočjo živine. Za to so uporabljali konje in vole. Težke, delovne konje, ki so jim rekli hladnokrvni konji, so največkrat kupovali v Slavoniji, Đakovu in Bjelovarju, ter v Krškem. Vozniki vozov so se imenovali furmani. Od konca 15. stoletja je bilo furmanstvo pomembna dejavnosti kmečkega prebivalstva. Prometnica za transport lesa iz rakiških gozdov je bila »jamborna cesta«, na kateri pravkar stojite. Bila je položnejša, z manj ovinki in zato tudi primernejša za prevoz dolgih ladijskih jamborov. Poleg jamborov so v pristanišča vozili tudi ladijski les za druge potrebe (kobilice, bordonali itd.) ter pridelke in izdelke iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev.

V okolici Rakitne so pred dobrimi 100 leti posekali 70-metrsko jelko. Iz nje so stesali 64 m dolg srednji jambor za trojambornik slovenskega ladjarja Henrika Angela Jazbeca iz Trsta in ga v enem kosu po »jamborni cesti« s pomočjo 8 parov konj ali volov prepeljali do tržaške ladjedelnice Sv. Marko.

V drugi polovici prejšnjega stoletja se je delo v gozdu močno spremenilo. V začetku 60. let so zaropotale prve motorne žage. V primerjavi z današnjimi so bile okorne in težke ter zaradi močnega tresenja tudi škodljive za zdravje. Dolgo priljubljena kontra štilarca je na primer tehtala 15 kg in je spodnesla marsikaterega le za trenutek neprevidnega sekača. Kljub temu so bile motorne žage hitro sprejete, saj so za nekajkrat povečale učinke pri delu. Prvi traktorji so zahrumeli v 70. letih in iz gozdov izrinili vole in konje.

V začetku 21. stoletja so v Sloveniji začeli uvajati strojno sečnjo, ki je skorajda odpravila fizično delo v gozdu in močno pomnožila učinkovitost. Stroj za sečnjo je nadomestil celo četo sekačev. Danes strojnik iz kabine stroja z ročicami krmili podiranje, obvejevanje in razrez drevja na primerne sortimente. Les se do cest spravlja z zgibnimi polprikoličarji z vgrajeno nakladalno napravo. V Rakitni najnovejša gozdarska mehanizacija doslej še ni bila uporabljena, a verjetno bodo motorne žage kmalu postale zgodovina.

  •  

    KAJ IMAJO SKUPNEGA JAMBORI IN RAKITNA?
    a) PO RAKIŠKEM JEZERU SO SE VOZILI Z JADRNICAMI.
    b) IZ RAKIŠKIH GOZDOV SO V TRST VOZILI LES ZA JAMBORE.
    c)V PRETEKLOSTI JE NA OBMOČJU DANAŠNJEGA JEZERA NASEDLA JAMBORNICA.

    5. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE: LEP