20 Gobe in gobarjenje Bogastvo okusov

Kaj so glive in kaj gobe?
Glive so skupina organizmov, ki tvorijo samostojno kraljestvo, primerljivo z živalmi in rastlinami. Očem so najbolj opazni trosnjaki ali gobe, na katerih tvorijo razmnoževalne celice - trose. Po ocenah je v naravi okoli 5 milijonov vrst gliv, od katerih je znanih in opisanih le nekaj več kot 100.000.

Glive lahko živijo kot enocelični ali mnogocelični organizmi. Enoceličnim oblikam pravimo tudi kvasovke in jih v naravi težko opazimo, čeprav so pogosto prisotne, kar s pridom uporabljamo pri izdelavi kisa, vina in kislega mleka. Mnogocelične vrste gliv so nam precej bliže, zlasti v času, ko tvorijo trosnjake ali gobe. Vendar trosnjaki predstavljajo le manjši del celotne glive, večino ga sestavlja omrežje hif (podgobje), ki si jih lahko predstavljamo kot korenine, medtem ko je trosnjak tesen preplet hif, namenjen razmnoževanju.

Glive so heterotrofni organizmi. Hrano, hranilne snovi in energijo pridobijo iz okolja, iz kemijsko vezanih virov. Hrano vedno »prebavljajo« zunaj telesa. Hranilne snovi lahko pridobivajo z: a) razgradnjo organske biomase (gniloživke ali saprotrofi), b) zajedanjem rastlin, živali ali drugih gliv (zajedavci ali paraziti), c) tesnimi stiki s sožiteljskimi rastlinami (sožiteljske vrste ali simbionti). Ker gre v večini primerov za stik s koreninami rastlin, tovrstno sožitje imenujemo tudi mikoriza.

Kje najdemo glive?
Najpreprostejši in pravilen odgovor je - skoraj vsepovsod. Poznamo glive, ki živijo v ledu ledenikov, pa v notranjosti jedrskih reaktorjev, na primer v Černobilu. Pogosteje se srečujemo z glivami, ki povzročajo plesen v kopalnicah ali na hrani, ali pa različne zdravstvene težave. Najpogosteje pa opazimo glive, ki tvorijo očem vidne trosnjake, v gozdu ali na travnikih. Med slednjimi je tudi največ takih, ki nas pritegnejo kot nabiralce gob.

Zakaj nabiramo gobe?
Goba (trosnjak) je del glive, ki je namenjen razširjanju trosov, tudi tako, da jih pojemo ljudje, iztrebimo in tako prenesemo na novo rastišče. Ljudje nismo najpomembnejši raznašalci trosov, saj to nalogo največkrat opravijo veter, voda ali številne živali, ki se prehranjujejo s trosnjaki, od polžev do jelenjadi, na primer košutnice. Trose najdemo v trosišču (v lističih, cevkah ali iglicah pod klobukom) in so odporni na številne okoljske vplive (izsuševanje, sončno obsevanje, prebavni sokovi prenašalcev. Ljudje nabiramo gobe predvsem zaradi dobrega okusa, redkeje vonja. Poleg prehranske vrednosti lahko številne gobe uporabljamo tudi za zdravljenje (na primer pološčenke, lekarniška macesnovka), redkeje za dimljenje v čebelarstvu ali pri verskih obredih (bukova kresilka) ali celo barvanje tkanin (nekatere koprenke).

Katerih gob ne nabiramo?
Osnovno pravilo pravi, da vedno nabiramo samo zdrave, razvite gobe, ki imajo vse znake, potrebne za določitev vrste. Nikoli ne nabiramo premladih, propadajočih ali neznanih gob, še posebej če jih bomo uporabili za prehrano. Ravno tako v naravi puščamo in ne poškodujemo zavarovanih in strupenih vrst. Kljub temu, da je med nekaj več kot 3000 vrstami gob v Sloveniji le nekaj 100 vrst strupenih in nekaj več kot 30 smrtno strupenih, loterija z gobami odpade.

Kje najdemo posamezne vrste gob?
Gobe ne rastejo kjerkoli. Številne vrste so zaradi mikorize ali razkroja točno določenih sestavin odmrle biomase vezane na enega ali nekaj virov hrane, na primer na točno določeno drevesno vrsto. V gozdovih okoli Rakitne, kjer prevladujejo mešani gozdovi z velikim deležem jelke in smreke, bomo tako najlaže našli sirovke, parkeljce in nekatere vrste golobic, saj rastejo v sožitju z jelko in smreko. Brezovega deda ali brezovčka je že po imenu sodeč najbolje iskati na senožetih, ki se zaraščajo z brezami ali trepetlikami, ali v bližini odraslih brez in trepetlik.

Ali lahko vplivamo na rast gliv?
Glive se pojavljajo tam, kjer so zanje ugodni pogoji. Mikorizne glive bodo uspevale le ob simbiontskih rastlinah. Pojavljanje lesnih gliv lahko spodbudimo in povečamo tako, da v gozdu ali kjerkoli v okolju pustimo večje lesne ostanke. Z intenzivnejšo košnjo in gnojenjem travnikov lahko vplivamo tudi na pojavljanje travniških vrst. V okolici Rakitne opažamo s tem povezano upadanje pojavljanja dežnikaric. Nasprotno pa z opuščanjem pašnikov in nakladanja lesa na rampah ustvarimo dobre razmere za uspevanje cenjenih mavrahov.

Najpogostejše vrste gob okoli Rakitne
Na področju širše okolice Rakitne lahko zaradi razgibane kulturne in gozdne krajine najdemo številne vrste užitnih gob. Pri tem moramo biti pazljivi predvsem na morebitne podobne vrste, s katerimi jih lahko zamenjamo. Dolgo je veljalo, da na področju Rakitne ni strupenih vrst parkeljcev, a se na tovrstne ljudske modrosti ne smemo zanašati, saj se stanje v naravi lahko hitro spreminja.

  • Gobe nabirajte zmerno, z ustreznim znanjem in seveda v skladu z zakonodajo. Tisti, ki vas zanimajo glive, se lahko včlanite v katerega od bližnjih gobarsko-mikoloških društev.

  • SIROVKE NA ŽARU
    S STARŠI NABERI SIROVKE.
    ZA PEKO SO PRIMERNE MLAJŠE, ŠE ČVRSTE.
    OČISTI JIH VSE ZEMLJE.
    BREZ ZAČIMB JIH HITRO SPECI NAD VROČO ŽERJAVICO.
    ČE NIMAŠ ŽARA, JIH LAHKO PEČEŠ TUDI NA LESKOVIH PALICAH. DOBER TEK!

    20. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:
    DI