21 Dvoživke Med vodo in kopnim

Dvoživke in plazilci
Dvoživke in plazilci so vretenčarji, za katere je značilno, da je njihova telesna temperatura odvisna od temperature okolja. Zaradi tega jih pri nas lahko v naravi srečamo le v nezimskem času. Pozimi se otrpli skrivajo pod površjem. Dvoživke so vezane na dva različna življenjska prostora, na vodo in kopno. Jajca odložijo v vodo, kjer se razvijejo ličinke, ki dihajo s škrgami in se preobrazijo v odrasle živali s pljuči, ki nato živijo na kopnem. Imajo tanko kožo, ki je prepustna za pline, saj z njo tudi dihajo, in vsebuje številne sluzne in strupne žleze. Plazilci pa so se v evolucijskem razvoju prilagodili na kopenski način življenja do te mere, da za svoj razvoj ne potrebujejo več vodnega okolja. Pri njih so se razvila trdolupinska jajca. Mladi osebki imajo pljuča in so videti enako kot odrasli. Koža je prekrita z luskami, ki preprečujejo izhlapevanje. Zaradi nje se morajo plazilci, k¬i rastejo vse življenje, večkrat leviti. Tako dvoživke kot plazilci so plenilci in predstavljajo pomemben člen blizu vrha prehranjevalnih spletov ter so nujno potrebni za zagotavljanje naravnega ravnovesja. Glavni dejavniki ogrožanja obeh skupin so predvsem izguba primernih življen¬skih prostorov, zastrupljanje tal in vode z različnimi pesticidi ali insekticidi, povozi na cestah in namerno pobijanje.

  • Brezrepe dvoživke
    Mokrotni travniki ter območja ob stoječi vodi, kot je jezero v Rakitni, predstavljajo pomemben življenjski prostor za različne vrste brezrepih in repatih dvoživk. Med brezrepe dvoživke štejemo pri nas rjave in zelene žabe, zeleno rego, krastače, česnovko in urhe. Med bolj prepoznavnimi je zagotovo zelena rega (Hyla arborea), ki ima gladko in bleščečo hrbtno stran, obarvano večinoma živo zeleno, vendar pa so lahko živali tudi rumene, sive, modrikaste, rjave, do skoraj črne barve. Ena izmed značilnosti, po kateri jih ločujemo od ostalih žab, so zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami na konicah prstov. Te jim omogočajo plezanje po gladkih površinah in večkrat jih lahko vidimo pritrjene na trstičje ali drugo rastlinje. Za to območje so značilne še rjave in zelene žabe. Med rjavimi žabami sta najpogostejši sekulja (Rana temporaria) in rosnica (Rana dalmatina). Obe imata značilno temno rjavo progo čez oči, po kateri ju lahko ločimo od drugih vrst žab. Zelene žabe (Pelophylax kl. esculenta) so ponavadi obarvane zeleno in so tiste, ki jih tudi v poletnem času srečamo v vodi jezera, medtem ko se rjave žabe tam zadržujejo le zgodaj spomladi, nato pa preostanek leta preživijo na kopnem v gozdu.
    Večina žab ima tudi to lastnost, da se samci v obdobju parjenja oglašajo in tudi po tej lastnosti lahko vrste ločimo med seboj. Žabam lahko prisluhnete tukaj: LINK!
    Za nekatere izmed brezrepih dvoživk je značilno, da imajo hrapavo kožo, ki je na gosto pokrita s sluznimi in strupnimi žlezami. To velja tudi za navadno krastačo (Bufo bufo) in hribskega urha (Bombina variegata). Zaradi te lastnosti obstajajo med ljudmi napačna prepričanja, da so nekatere dvoživke pri nas strupene in nevarne za človeka. To ne drži, saj strupne žleze v koži krastače, urha ali močerada izločajo snov, ki je le toliko toksična, da draži sluznice, na našo kožo pa ne bi imela nobenega vpliva. Prav tako ne povzroča zastrupitve, ampak je le grenkega okusa, ki odvrača plenilce.

    Repate dvoživke
    Pupki, med njimi tukaj pogost planinski pupek (Mesotriton alpestris) živijo v raznolikih vodah: mlakah, jezerih in jarkih, redkeje v počasnih potokih. Kot odrasli imajo dolg bočno sploščen rep, štiri kratke noge in podolgovato telo. V dolžino zrastejo do 6,5 cm. Na kopnem jih težko vidimo, saj so tam večinima v zimskem času, ko se skrivajo pod lubjem ali kamni. Ostali del leta večinoma preživijo v vodi, kamor se selijo zgodaj spomladi. Drugi zanimivi predstavnik repatih dvoživk, ki ima rumene lise na črnem telesu, je navadni močerad (Salamandra salamandra). Močerad v nasprotju s pupkom preživi skoraj ves čas svojega odraslega življenja na kopnem. Najlažje ga vidimo v gozdu na deževen dan, sicer pa je bolj aktiven ponoči. Pogosto se zadržuje v bližini čistih potokov in manjših mlak, bogatih s kisikom, kamor samice odlagajo ličinke.

  • STOJIŠ ZELO BLIZU RIMSKEGA ZIDU. POIŠČI GA!

    19. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:
    NA