22 Plazilci Kar brez strahu!

Kuščarji
Vsak od nas je na kakšnem zidu že videl »martinčka« – majhno rjavo pozidno kuščarico (Podarcis muralis). Najpogosteje jo vidimo na suhih in toplih mestih, a nanjo smo lahko pozorni tudi, ko se sprehajamo ob mokrotnem travniku. Tam živi posebna vrsta kuščarice – živorodna kuščarica (Zootoca vivipara). Prilagojena je na življenje v hladnejših in vlažnejših habitatih. Zanjo je značilno ovalno telo in vzorec belih pik, obrobljenih s črno barvo na rjavem hrbtu. Je zelo plašna žival, ki v stiski zbeži tudi v vodo in se potaplja. Hrani se z majhnimi živalmi, kot so pajki, hrošči in kobilice, pogosto lovi tudi črve, predvsem v vlažnejših habitatih. »Živorodna« se imenuje zato, ker lahko ali leže jajca ali koti žive mladiče, odvisno od okolja. V gorah ne leže jajc, ker je čas za njihovo zorenje prekratek. Samica nosi jajca v sebi in se premešča tako, da izkorišča najugodnejšo toploto poletnih dni. V toplejših območjih, kot tukaj v Rakitni, pa leže jajca, vendar se embrionalni razvoj mladičev zaključi že v samičinem telesu.
Zanimiv kuščar, ki nima vidnih nog in zato spominja na kačo, je slepec (Anguis fragilis).    

Kače
Kače so plazilci s podaljšanim telesom in zakrnelimi nogami. Premikajo se tako, da se plazijo z zvijanjem. V Sloveniji je razširjenih 11 vrst kač iz dveh družin, 8 vrst iz družine gožev (Colubridae) in 3 iz družine gadov (Viperidae). Vse vrste iz družine gožev so nestrupene in jih od vrst iz družine gadov ločimo po tem, da imajo dolgo in vitko telo, glava pa je pokrita z devetimi velikimi, simetrično razporejenimi ploščicami. Kače iz družine gadov pa imajo razmeroma kratko, čokato in debeljše telo, prekrito z grebenastimi luskami, ter zelo kratek rep. Na hrbtu imajo temen cikcakast vzorec.
V Sloveniji je le malo nesreč, ko strupena kača ugrizne človeka, še redkejši pa so smrtni primeri. V zadnjih 50 letih ni bilo takega primera. O kačah krožijo številne neresnice in predsodki. Dejstvo je, da je večina kač pri nas za človeka nenevarnih in da vse kače pred človekom zbežijo, če le imajo možnost. Ko v naravi opazimo kačo, je najbolje, da ostanemo na mestu in jo od daleč opazujemo ali pa se odmaknemo. Vsakršno namerno vznemirjanje ali pobijanje kač je zakonsko prepovedano.
Belouška (Natrix natrix) spada v družino gožev in ima značilen bel vzorec na glavi, kar pove že njeno ime. Živi v različnih življenjskih prostorih, zelo rada pa se zadržuje na vlažnih travnikih, ob stoječih vodah, na gozdnem robu in v gozdu. Tam išče svoj plen, ki so večinoma odrasle dvoživke in mali sesalci.
Od predstavnikov iz družine gadov lahko na območju Rakitne naletimo na modrasa (Vipera ammodytes), medtem ko zanesljivih podatkov o navadnem gadu (Vipera berus) s tega območja ni. Modras ponavadi zraste do 80 cm in ima čokato telo in srčasto glavo s podolgovatim rilčkom na konici gobca. Je pomemben plenilec glodavcev, ki jih aktivno išče po rovih. Modrasi se radi sončijo na skalnati površini, blizu luknje, v katero hitro pobegnejo, če začutijo nevarnost v bližini.

  • MED HOJO DO NASLEDNJE TABLE SI PRIVOŠČI TIŠINO IN PRISLUHNI ZVOKOM NARAVE.
    POVEJ, KAJ SI SLIŠAL.

    20. DEL BESEDNE SESTAVLJANKE:
    ZAJ